Vezano na današnja članka v Financah z naslovoma  »Janez Bohorič začel sestop s Save in rešuje, kar se rešiti da«, in »Janez Bohorič napoveduje slovo in išče denar«  objavljamo naš odgovor, ki  smo ga posredovali časniku Finance.  

Avtorji v omenjenih člankih »Janez Bohorič začel sestop s Save in rešuje, kar se rešiti da«, in »Janez Bohorič napoveduje slovo in išče denar«  skušajo položaj Save prikazati kot slab in težaven ter zopet navajajo neresnična »dejstva«, ki smo jih v preteklosti že večkrat zavrnili. Zaradi objektivne obveščenosti bralcev časnika Finance želimo objavo pojasnila.   

1. Sindiciran dolgoročni kredit, za katerega se dogovarjamo s konzorcijem bank, ni niti »projekt pomoči zavezniku Stanetu Valantu in prijatelju Binetu Kordežu«, kot to označujejo v članku neimenovani »poznavalci«, niti ne gre za to, da »banke niso več pripravljene reprogramirati kratkoročnih posojil«, kot to sklepajo avtorji, in prav tako preprosto ni res, da »v Savi za refinanciranje krivimo banke«. Za najem dolgoročnega kredita (in hkratno vračilo kratkoročnih kreditov) smo se v Savi odločili v želji doseči primerno ročnost virov sredstev. Kot smo pojasnili v odgovoru na včerajšnja vprašanja novinarke Financ, za najem dolgoročnega kredita banke zahtevajo zavarovanje s premoženjem družbe, zato smo se v Savi, ob upoštevanju zavez iz obstoječih kreditnih pogodb, odločili, da pristopimo k organiziranju konzorcija bank ter tako poskrbimo, da bo vsem bankam pod enakimi pogoji omogočeno dodatno zavarovanje posojil z delom premoženja Save. 
                       
   
2. Z namenom uravnavanja ročnosti naših virov sredstev smo se decembra lani tudi odločili za izdajo dolgoročnih obveznic, torej ni res, da smo se za izdajo obveznic odločili zaradi »Valantovega reševanja«, temveč je posojilo NFD Holdingu za Savo običajen, donosen  posel, ki je po naši oceni glede na zavarovanja, ki smo jih pridobili, tudi varen.
   
   
3. Preprosto tudi ni res, da Sava delež v Merkurju vrednoti »več kot dvakrat višje od ocenjene tržne vrednosti«. Kot smo že pojasnjevali v preteklosti, smo za potrebo vrednotenja Merkurja v naših računovodskih izkazih za leto 2009 pridobili ažurirano oceno vrednosti delnice Merkurja, ki je bistveno višja od vrednosti, ki jo navaja časnik Finance.   
    
   Pri tem ne smemo zanemariti niti dejstva, da je Sava do delnic Merkurja, ki so podlaga za »izpostavljenost do Merfina«, o kateri je govora v članku, prišla z zamenjavo za našo hčerinsko trgovsko družbo Sava Trade, in sicer po cenah, ki so bile bistveno nižje od cen, po katerih je bila kasneje v letu 2008 sklenjena opcijska pogodba z Merfinom, in po katerih je bila konec leta 2009 realizirana prodaja polovice teh delnic. S strani Save angažirana sredstva za nakup delnic Merkurja so bila torej bistveno manjša od 117 milijonov, o katerih je govora v članku. Vsa razlika med nakupno ceno in prodajno ceno pa je potencialni dobiček za Savo.
   
   
4. Ni res kot trdite, da Savi »zastoj pri združevanju bank povzroča tudi finančne težave, saj ne moremo toliko računati na storitve bank kot bi želeli«. Kot smo novinarjem časnika Finance odgovorili že večkrat, postopek združevanja ni zastal, saj je trenutno poročilo podjetja Deloitte svetovanje, ki je opravilo vrednotenje obeh bank zaradi določitve menjalnega razmerja, še vedno v obravnavi nadzornih svetov obeh bank. Res pa je, da bomo po preučitvi cenitev menjalnega razmerja s strani obeh nadzornih svetov prišli do točke, ko bodo morali delničarji v obeh bankah doreči, ali se lahko poenotijo v pričakovanjih glede menjalnega razmerja ali ne.   
   
   Poleg tega z vsemi bankami sodelujemo in »računamo na njihove storitve« enako, ne glede na to, ali smo v posamezni banki delničar ali ne, torej morebitni zastoj pri združevanju bank v nobenem primeru ne bi vplival na naše »računanje s storitvami bank«.
   
   
5. Vse ostale špekulacije v zvezi s poslovanjem Save v omenjenem članku pa so najbolje demantirane v poslovnem Poročilu o poslovanju in nerevidirani nekonsolidirani računovodski izkazi družbe Sava, d.d., v letu 2009, objavljenem na SEOnetu in na spletnih straneh Save dne 25.2.2010. Tudi Poročilo o poslovanju Poslovne skupine Sava, ki bo objavljeno konec meseca marca, bo pokazalo pravo sliko uspešnosti poslovanja Poslovne skupine Sava.
   
   
6. V članku so bili kot citati na vprašanja novinarke Monike Weiss objavljeni naši odgovori v skrajšani obliki, kar v kontekstu članka spreminja njihov pomen, zato prosimo, da kot popravek objavite tudi naše včerajšnje odgovore na vaša vprašanja v celoti.

1. Kdaj g. Bohoriču poteče mandat predsednika uprave Save?
   
   
2. Ali bo g. Bohorič mandat ponovil; če mu ga bi nadzorniki ponudili, ali ga bo sprejel (zakaj NE/DA)?     
   2a. Ali g. Bohorič morda razmišlja o predčasnem odhodu z mesta?      
   2b. Kaj bo počel po odhodu (upokojitev, bo bil nadzornik Save ali svetovalec)?
   
   
3. kdo bo prevzel vodenje Save - ostaja glavni kandidat g. Miha Dolinar?    
   Odgovor na vprašanja 1 do 3:   Janezu Bohoriču, predsedniku uprave Save, d.d., mandat poteče julija 2011. Ne razmišlja o tem, da bi ga predčasno zaključil, prav tako pa tudi ne, da bi ga ponovil, četudi bi mu ga nadzorniki ponudili, saj bo do tedaj pripravljeno in usposobljeno novo vodstvo, ki bo uspešno nadaljevalo delo dosedanje uprave.   
   Prav tako še ni opredeljen, kaj bo po izteku mandata počel. To je odvisno tako od takratne situacije kot tudi od njegovega zdravja in počutja.  
   O imenih naslednikov sedanjih članov uprave bo, ko bo prišel čas za to, odločal nadzorni svet Save, d.d., na predlog njegove kadrovske komisije. Ta pa se je dolžna o pripravi kandidatov za novo vodstvo posvetovati z direktorico kompetenčnega centra Kadri, pravo in organizacija, in z upravo Save, d.d.
   
   
4. ali drži, da Sava skuša pridobiti (je v postopku dogovarjanj s konzorcijem bank) okrog 150 mio EUR refinanciranih posojil?        
   4a. v kaki fazi so pogovori z organizatorko konzorcija -  NLB ? kdaj eventuelno naj bi bili dogovori dokončani?
      
   
5. na katere projekte je vezano refinanciranje in zakaj je potrebno?    
   Odgovor na 4., 4a in 5. vprašanje:  
   Banke se v zaostrenih pogojih poslovanja ter zaradi priporočil Banke Slovenije v zadnjem obdobju odločajo zgolj za odobravanje kreditov, ki so zavarovani s premoženjem podjetja. V Savi smo se zaradi takšne spremembe poslovne politike bank odločili, da skladno s pogodbenimi določili v obstoječih kreditnih pogodbah, ter na koncu tudi skladno z dobro poslovno prakso, pristopimo k organiziranju konzorcija bank upnic za zavarovanje obstoječih kreditnih obveznosti Save ter na ta način vsem bankam pod enakimi pogoji omogočimo dodatno zavarovanje obstoječih kreditov v skladu z njihovimi zahtevami. Pričakujemo, da bodo dogovori ter postopki z NLB, ki konzorcij organizira, ter ostalimi bankami končani v mesecu marcu.
   
   
6. kaj se dogaja s projektom povezave Abanke in Gorenjske banke, ki stagnira od oktobra lani?  Kot smo že večkrat povedali, v Savi menimo, da je združitev obeh bank ekonomsko smiselna, zato jo tudi podpiramo, saj menimo, da bi združena banka pomenila dodano vrednost za vse obstoječe deležnike (delničarje, zaposlene, poslovne partnerje, …) v obeh bankah. Postopek združevanja ni zastal, kot navajate v vprašanju, saj je trenutno poročilo podjetja Deloitte svetovanje, ki je opravilo vrednotenje obeh bank zaradi določitve menjalnega razmerja, še vedno v obravnavi nadzornih svetov obeh bank. Res pa je, da bomo po preučitvi cenitev menjalnega razmerja s strani obeh nadzornih svetov prišli do točke, ko bodo morali delničarji v obeh bankah doreči, ali se lahko poenotijo v pričakovanjih glede menjalnega razmerja ali ne. 
    
   6a. ali Sava prodaja delež Abanke oz. ali ga bo po trenutnih ocenah v kratkem prodala?  V Savi deleža v Abanki Vipa ne prodajamo, bomo pa (kot smo navedli že v odgovoru  na prejšnje vprašanje) v primeru, da do poenotenja glede menjalnega razmerja ne bi prišlo, seveda ponovno proučili vse naše možnosti. O naših naložbenih namenih vas bomo, skladno z našo politiko komuniciranja z javnostmi, obvestili po njihovi uresničitvi.
   
   
7. poznavalci so prepričani, da ob trenutnih lastniških razmerjih v Abanki država združitev ne bo dovolila. Kako to komentirate?   V dosedanjih pogovorih s predstavniki države  nismo nikoli pri komerkoli zasledili nenaklonjenosti projektu združevanja obeh bank, temveč smo, ravno nasprotno, dobili izraze izrecne podpore projektu.
   
   
8. po neuradnih informacijah naj bi Sava kovala plan B: in sicer, da bi praviloma tuj strateški partner vstopil kot manjšinjski lastnik v Gorenjsko banko in potem dal prevzemno ponudbo za Abanko (ali pa bi jo dala kapitalsko okrepljena GB)? Ali imate strateškega partnerja že izbranega?  V Savi ob vsakem projektu temeljito preučimo naša tveganja in se pripravimo za izhod tudi za primer, da načrt ne bi uspel. Tako imamo tudi pri tem projektu pripravljene različne rezervne scenarije, o katerih pa ne moremo govoriti, zato vas prosimo za razumevanje, da na vaše zadnje vprašanje ne moremo odgovoriti.

Sava, d.d.
Korporativno komuniciranje