Kranj, 14. junij 2010 - Danes je bila v Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju 16. skupščina delniške družbe Sava. Na skupščini je bilo prisotnih 83,97 odstotkov vsega kapitala družbe z glasovalno pravico. Delež glasovalnih pravic na skupščini prisotnih prvih petih največjih delničarjev pa je znašal 57,38 odstotkov prisotnega kapitala, in sicer: Kapitalska družba, d.d., 22,22 odstotkov (375.542 delnic), Slovenska odškodninska družba, d.d., 13,14 odstotkov (222.029 delnic), PSL storitve, d.d., 11,06 odstotkov (186.892 delnic), NFD1 delniški investicijski sklad, d.d., d.d., 5,52 odstotkov (93.338 delnic) in Oddus, d.o.o., 5,45 odstotkov (92.126 delnic).
Skupščina je odločala tudi o dveh nasprotnih predlogih Kad in Sod. Enega je sprejela, drugega pa zavrnila.
Predlog nadzornega sveta o imenovanju revizorja je bil sprejet.

Delničarji so na skupščini soglasno izvolili organe skupščine (1.636.147 glasov).

Izplačilo dividend
V nadaljevanju so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom Save, d.d., za leto 2009, revidiranim konsolidiranim letnim poročilom Poslovne skupine Sava za leto 2009 in pisnim poročilom nadzornega sveta za leto 2009. Soglasno (1.465.749 delnic) so sklenili, da se bilančni dobiček Save, d.d., po revidirani bilanci stanja na dan 31.12.2009, ki je izkazan v višini 36.646.813,29 evra, uporabi tako, da se lastnikom delnic razdeli 3,20 evra dividende na delnico, kar znese 6.411.833,60 evra, in sicer iz naslova nerazdeljenega bilančnega dobička leta 2005 2.737.735,52 evra in iz naslova nerazdeljenega bilančnega dobička leta 2006 3.674.098,08 evra. Preostanek bilančnega dobička v višini 30.234.979,69 evra ostane do nadaljnjega nerazporejen.
Do dividende so upravičeni imetniki tistih delnic, ki so kot lastniki vpisani v delniško knjigo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d.d., Ljubljana, na dan 11. 06. 2010. Dividende se pričnejo izplačevati v 30 dneh po sprejemu sklepa.
Delničarji so ločeno potrdili tudi sklep o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, s čimer so   potrdili in odobrili delo teh dveh organov družbe v poslovnem letu 2009. Za je glasovalo 59,11 odstotka (866.345 delnic).

Janez Bohorič : Kljub težkim razmeram uresničili zastavljene cilje; zelo uspešno v letu 2010
V uvodu k obravnavi letnega poročila je predsednik uprave delniške družbe Sava, Janez Bohorič, ocenil, daje bilo leto 2009 zaradi gospodarske krize izjemno zahtevno. Družbe Poslovne skupine Sava so v težkih razmerah in spremenjenih pogojih gospodarjenja uspešno uresničevale zastavljene cilje. Izkazale so visoko sposobnost obvladovanja težkih gospodarskih razmer in vplive krize premostile z učinkovitim izvajanjem protikriznih ter razvojnih ukrepov. Eden pomembnejših dosežkov je bila tudi kakovostna priprava strategije za poslovno obdobje 2010 - 2012, ki bo tudi v prihodnje zagotavljala visoko konkurenčnost, s tem pa dolgoročno, trajnostno naravnano rast in razvoj Poslovne skupine Sava. Glede na hitro spreminjajoče razmere poslovanja jo bo vodstvo Save strategijo vsako leto preverjalo in po potrebi dopolnjevalo.
Na poslovanje minulega leta so vplivali upočasnjena gospodarska rast, upad rasti izvoza in zasebne porabe, nihanje cen surovin, pritiski na prodajne cene, omejevanje naložb in vlaganj ter oteženo zagotavljanje likvidnosti z zaostrovanjem posojilnih pogojev. Poslovno uspešnost Save pa so zaznamovali tudi drugi dogodki: odprodaja 10-odstotnega lastniškega deleža v družbi Merkur, d.d., slabitve finančnih naložb in znižanje obresti za prejeta bančna posojila ter prihranki pri stroških poslovanja družb.
Družbe Poslovne skupine Sava so ob splošnem upadanju povpraševanja lani dosegle 172,9 milijona evrov prihodkov od prodaje. To je na ravni leta 2007, in četrtino manj kot v letu 2008, ko je bila rast Savine prodaje rekordna, kar 23-odstotna. Padec povpraševanja na trgih je najbolj vplival na dejavnost Gumarstvo. Družbe te dejavnosti so dosegle 21-odstotno znižanje prodaje, v primerjavi s preteklim letom, ob tem pa so s spremenjeno strukturo prodaje znatno izboljšale pokritje. V družbah dejavnosti Nepremičnine so bili vsi pomembnejši investicijski projekti v primernem trenutku zaključeni in tudi prodani, zato je bil upad prodajnih prihodkov le 12-odstoten. Družbe dejavnosti Turizem so v primerjavi s preteklim letom dosegle 9 odstotkov nižjo prodajo, v pretežni meri zaradi upada tujih gostov na Bledu.
V sestavi prodaje minulega leta je 50 odstotkov prodajnih prihodkov ustvarila največja Savina dejavnost Gumarstvo,  36 odstotkov Turizem in  12 odstotkov dejavnost Nepremičnine. Preostala 2 odstotka je predstavljala  prodaja družb ostalih dejavnosti (Sava, d.d. in Druge dejavnosti – družbe področja Energetika in SMS, d.o.o.).
Poslovni odhodki v Poslovni skupini Sava so znašali 173,1 milijona evrov in so v primerjavi s preteklim letom nižji za 29 odstotkov, kar je 4 odstotne točke več kot je upadla prodaja. To je bil pomemben prispevek k poslovnemu rezultatu leta 2009. Pomembne dosežke so družbe Poslovne skupine Sava dosegle tudi na področju stalnih izboljšav, še zlasti pri obvladovanju stroškov pa tudi na drugih področjih kot npr. pri prestrukturiranju portfelja izdelkov ter storitev v smeri doseganja večje dodane vrednosti. Leto 2009 je bilo tudi leto izjemnega vzpona inovacijske dejavnosti v vsej Poslovni skupini Sava; trend naraščanja števila inovacij se skokovito nadaljuje tudi v letošnjem letu. Zaposleni so lani predlagali skupaj kar 1600 izboljšav ali trikrat več kot v predhodnem letu. Poslovna skupina Sava je z izboljšavami in inovacijami v letu 2009 prihranila 3,7 milijona evrov. Krepitev učinkovitosti poslovanja se je seveda odrazila tudi v ustvarjenem dobičku iz poslovanja, ki je dosegel vrednost 4,9 milijona evrov.
Družbe Poslovne skupine Sava so dosegle čisti dobiček v višini 23,4 milijona evrov, medtem ko je čisti dobiček skupine leta 2008 znašal 1,9 milijona evrov. Načrt čistega dobička je bil realiziran 60 – odstotno, odstopanja od načrtovanih vrednosti pa so zlasti posledica slabitve sredstev v višini 35 milijonov evrov ter odstopanj od načrtovanih rezultatov v odvisnih in pridruženih družbah. V kolikor nenačrtovanih slabitev sredstev (pretežno Abanka Vipa, d.d., in druge finančne naložbe) ne bi bilo potrebno izvesti, bi Poslovna skupina Sava načrt dobička presegla in dosegla 58,4 milijona evrov čistega dobička. Večji del dobička Poslovne skupine Sava je kljub kriznim razmeram ustvarila dejavnost Naložbene finance, z dobičkom pa sta poslovali tudi obe največji dejavnosti, Gumarstvo in Turizem. Družbe dejavnosti Gumarstva so ustvarile 1,1 milijona evrov, družbe dejavnosti Turizem pa 0,2 milijona evrov čistega dobička.
Leto 2009 je bilo še vedno v znamenju negotovih tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, kar je vplivalo na vrednotenje finančnih naložb tudi v Savi, d.d. Slabitve finančnih naložb so znižale čisti dobiček Save, d.d., za 22,7 milijona evrov.  Dosežen čisti dobiček Save, d.d., v znesku 27,4 milijona evrov je bil kljub opravljenim slabitvam 6-krat višji od dobička v letu 2008 in je za 13 odstotkov presegel poslovni načrt.

Dolgoročna donosnost Savine delnice ostaja visoka
Vrednost Savine delnice se je v letu 2009 gibala med 190 in 260 evri. Enotni tečaj delnice je na zadnji trgovalni dan leta znašal 240 evrov in je bil za 2 odstotka višji od knjigovodske vrednosti Savine delnice. Trend upadanja tržne vrednosti delnice Sava se je v letošnjem letu obrnil v skokovito rast po 26. maju – delnica Save je od takrat narasla kar za četrtino. Dolgoročna donosnost delnice Sava še vedno ostaja privlačna. Delničarji Save ste z naložbo v Savino delnico v zadnjih petih letih ustvarili 5,4 - odstotni povprečni letni donos, kar je 9 odstotnih točk bolje od povprečnega letnega donosa slovenskega borznega indeksa - SBI 20.

Uspešno poslovanje tudi letos
Družbe Poslovne skupine Sava uspešno poslujejo tudi letos, v jubilejnem letu, ko Sava praznuje 90-letnico svojega obstoja. To so potrdili konec maja objavljeni rezultati poslovanja za prvo četrtletje, ki so se v preteklih dveh mesecih še izboljševali. Družbe Poslovne skupine Sava so v petih mesecih letošnjega leta povečale prodajo za 4 odstotke glede na lani. Med tem, ko se prodaja v Turizmu še ni do konca opomogla, je prodajo najbolj, kar za 18 odstotkov, povečala dejavnost Gumarstvo, ki jo je kriza lani najbolj prizadela. Med dosežki dejavnosti Gumarstvo pa je še zlasti potrebno izpostaviti intenzivno delovanje na področju raziskav in razvoja ter uvajanja novih izdelkov za nove tržne niše. Odvisne družbe Poslovne skupine Sava so v petih mesecih letošnjega leta dosegle dobre poslovne rezultate, obetavna pa je tudi njihova ocena poslovanja do konca letošnjega poslovnega leta.
 
Naložba v družbo Merkur pod  drobnogledom KPMG
Posel z delnicami Merkurja je tudi eden od poslov Save, ki ga je revizorska družba KPMG po naročilu nadzornega sveta Save, d.d., v maju 2010 ponovno pregledala z vidika ustreznosti izpeljanih postopkov ter z vidika ekonomske upravičenosti poslov. Po njihovem mnenju so bili vsi postopki sprejema odločitve iz formalnega in vsebinskega vidika izpeljani ustrezno, zakonito in skladno z veljavnimi internimi pravili ter dobro poslovno prakso vodenja in upravljanja. Revizorji v povezavi s tem poslom tudi niso ugotovili nobene prisotnosti konflikta interesov tako s strani članov uprave kot tudi ne s strani članov nadzornega sveta.

Janez Bohorič, predsednik uprave Save, d.d., je poudaril: »V Savi seveda pozorno spremljamo aktualno dogajanje okoli podpisa pisma o nameri med predstavniki Merkurja oziroma Merfina in Mercatorja ter se aktivno vključujemo v dogovore z upniki Merkurja in njegovimi delničarji. Zavedamo se, da se trenutno Merkur nahaja v težkem položaju. Merkur sicer zaenkrat redno poravnava vse svoje obveznosti do bank, zapadle obveznosti do dobaviteljev pa poravnava z zamudo. Izhod iz nastale situacije bo zahteval močno angažiranost vseh vpletenih. Sama ideja o prodaji dela Merkurja  Mercatorju se nam zdi zanimiva, mislimo pa, da obstajajo alternativne rešitve, ki bi lahko ohranile Merkur kot celoto, saj njegov problem ni v uspešnosti njegove temeljne dejavnosti, torej prodaje, ampak predvsem v finančni konsolidaciji, ki bi mu zagotovila možnosti, da polno izkoristi svoje tržne priložnosti. Po oceni vodstva Merkurja, bi že danes ob ustrezni finančni podpori prodajo lahko povečali za 10 do 30 odstotkov, kar bi seveda izdatno izboljšalo poslovne rezultate, s tem pa tudi varnost delničarjev in upnikov Merkurja.
Vsekakor nam je po eni strani kot lastniku delnic Merkurja in po drugi strani upniku, katerega terjatve so zavarovane z delnicami Merkurja, v interesu, da Merkur dobro posluje, saj je ravno nadaljevanje poslovanja Merkurja najboljši način zaščite vrednosti naše naložbe do njene odprodaje. V Savi smo pričeli, sami in skupno z drugimi upniki in lastniki,  z izdelavo scenarijev izhoda iz te težke situacije in verjamemo, da bomo s skupnimi napori in z odgovornostjo v čim večji meri zagotovili koristi za Savo in za njene delničarje.«       

Miran Kalčič o ponovnem pregledu poslov Save, d.d., v obdobju od leta 2005 do 2009
Predsednik nadzornega sveta Miran Kalčič je prisotne na skupščini med drugim seznanil, da je v mesecu marcu in aprilu 2010 kot predsednik nadzornega sveta Save, d.d., prejel pismi dveh delničarjev, KAD-a in SOD-a.
Navedena delničarja sta, kot navajata v prvem pismu, na podlagi medijskih objav predlagala nadzornemu svetu, da naj v skladu s svojo funkcijo z vso dolžno skrbnostjo preveri vse sklenjene posle družbe, Save, d.d., v zadnjih nekaj letih ter na podlagi ugotovitev izpeljanih postopkov preveritve poslov ustrezno ukrepa ter o tem obvesti delničarje Save, d.d.
Na 12. redni seji se je nadzorni svet Save, d.d., podrobno seznanil z vsebino predmetnega pisma in zahtevami v zvezi s ponovno preveritvijo poslovanja Save, d.d.. Nadzorni svet je menil, da so zahteve po preveritvi tako kronološko kot vsebinsko nejasne, še posebej, če upoštevamo pristojnosti nadzornega sveta (tudi v zvezi z letnim poročilom) ter načine, metode in postopke nadzorovanja v skladu z 281. in 282. členom ZGD. Zaradi tega je nadzorni svet predlagal delničarjema (KAD-u in SOD-u), da natančneje opredelita zahtevo po pregledu poslov in ju zaprosil za dodatna pojasnila, predvsem glede obdobja in liste poslov, iz katerih naj bi, kot sta navajala delničarja, izhajala relativno velika tveganja za družbo in dvomi o njihovi ekonomski upravičenosti, ki naj bi celo vplivali na vrednotenje družbe (naročila sta vrednotenje oziroma oceno vrednosti družbe Sava). Hkrati jih je zaprosil tudi za dodatne informacije, če z njimi razpolagata.
Na podlagi nadaljnje korespondence in razjasnjevanja zahteve (pismo KAD in SOD, april 2010) glede opredelitve časovnega in vsebinskega obsega pregleda poslov, je nadzorni svet  na 13. seji 22. aprila 2010 pooblastil predsednika, da naloži upravi, da skupaj s strokovnimi službami ugotovi, koliko poslov je bilo v sklenjenih v obdobju zadnjih pet let in izdela analizo o splošnih, pravnih in ekonomskih učinkih teh poslov posamično in v celoti. Ob tem pa naj se tudi zagotovijo mnenja notranje revizije, revizijske komisije nadzornega sveta in revizorja KPMG, ki morajo te posle še enkrat pregledati z vidika, ali sta uprava in nadzorni svet ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti pri sklepanju teh poslov.

Vse navedeno je bilo v kratkem času do današnje skupščine tudi opravljeno, tako da je nadzorni svet  razpolagal s poročili:

• Strateških financ Save, d.d.: »Pregled stanja dolgoročnih finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo in učinkov na izkaz poslovnega izida družbe Sava, d.d., ter pregled posamičnih transakcij v obdobju od leta 2005 do 2009«;
• Notranje revizije Save, d.d.: »Poslovanje Save, d.d., na področju  finančnih naložb  obdobju 2005-2009«;
• Revizorske družbe KPMG Slovenija, d.o.o.:»Poročilo o dejanskih ugotovitvah na podlagi opravljenih dogovorjenih postopkov v zvezi z izbranimi posli«.

Zunanji revizor KPMG je posebej pogledal večje posle, ki so bili med drugim izpostavljeni v pismih KAD-a in SOD-a, to pa so:

• odprodaja družbe Sava Trade in pridobitev lastniškega deleža družbe Merkur,
• nakupna in prodajna opcija za delnice družbe Merkur,
• nakup delnic Gorenjske banke ter
• odkup terjatve do družbe NFD Holding.

Kriterij za izbiro teh poslov je bil velikost poslov, ki ga omenja pismo KAD-a, ki so pomembni v smislu preteklosti, sedanjosti in lahko občutljivi v prihodnjem obdobju, ter obseg pregleda, ki  ga je bilo mogoče realizirati od skupščine.
Vse ostale posle iz pisma je pregledala notranja revizijska služba.

Pregled je bil opravljen skladno z Mednarodnim standardom sorodnih storitev MSS 4400, ki se nanaša na posle opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami. Ti posli pa niso niti revizija, niti preiskava v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja ali mednarodnimi standardi poslov preiskovanja.

Cilj ponovnega pregleda je bila presoja navedenih poslov oziroma sklenjenih pogodb z vidika:

• ustreznosti izpeljave postopkov sprejema odločitve s formalnega vidika in vidika ekonomske upravičenosti,
• ustreznosti izpeljave posameznih poslov s postopkovnega in v primeru pridobitve primerljivih podatkov tudi s cenovnega vidika ter
• vpliva obravnavanih poslov na poslovanje družbe z računovodskega vidika, finančnega vidika in vidika izpostavljenosti tveganju.

Pri tem velja  poudariti, da je in mora presoja temeljiti na dejstvih in okoliščinah ob nastanku posameznega poslovnega dogodka in ne na današnjem stanju in vedenju oziroma trenutnih tržnih razmerah.
 
Miran Kalčič, predsednik nadzornega sveta Save, d.d., je v svojem nagovoru med drugim izpostavil splošne in posebne ugotovitve, ki izhajajo iz poročila KPMG, vezano na pisma Savinih delničarjev KAD-a in SOD-a. »Sklepanje poslov je bilo na ustrezni strokovni ravni. Določene pomanjkljivosti in nedoslednosti so sicer občasno bile, vendar nobena ni imela pomembnega vpliva na kakovost sklepanja poslov. Edino tovrstno priporočilo za dograditev internega pravilnika o upravljanju z naložbami področja je bilo v tem obdobju do danes že realizirano - pravila in postopki v zvezi s prodajo/nakupom posamezne naložbe. Revizija ni našla sistemskih pomanjkljivosti delovanja in nadzora nadzornega sveta. Pregled tako zunanje revizije KPMG kot notranje revizije je pokazal, da so bili postopki sprejemanja odločitev s formalnega in vsebinskega vidika izpeljani ustrezno v skladu z veljavno zakonodajo in z veljavnimi internimi pravili ter z dobro prakso vodenja in upravljanja javnih delniških družb. K posameznim poslom so bila pridobljena predhodna soglasja nadzornega sveta ali pa  so bile v zavezujoče pravne akte vključene klavzule z naravo odložnega pogoja – posamezni pravni akt je stopil v veljavo šele po pridobitvi soglasja nadzornega sveta. Pregled je izkazal, da so bila posamezna gradiva za obravnavo na sejah nadzornega sveta dokaj izčrpna in z vidika utemeljitev zadostno poglobljena, sicer včasih malo časovno zamaknjena. Rezultat posla prodaje Sava Trade d.o.o. je dobiček v višini 2,6 milijonov evrov. Ugotovljeno je bilo, da je pri Merkurju (prodaja) oziroma opcijski pogodbi z Merfinom treba relativizirati visoko stopnjo dobička, saj je potrebno upoštevati izpostavljenost tveganju neuresničitve celotnega posla zaradi finančne in statusne nestabilnosti pogodbenega partnerja. Glede odločanja o realizaciji opcijskega upravičenja do Merfina je bilo ugotovljeno, da je uprava Save razpolagala z več cenitvami vrednosti lastniškega kapitala Merkur d.d., ki so vsaj dosegale ceno opcijskega upravičenja, kar je nakazovalo na možnost realizacije upravičenja. Realiziran je bil donos iz naslova lastništva delnic Gorenjske banke v obliki prejetih dividend v vrednosti 47,1 milijonov evrov. Pri odkupu terjatve od Ljubljanske banke do NFD Holdinga in najetju kratkoročnega posojila pri njej ter posojilni pogodbi z NFD Holding je treba upoštevati pridobitev sindiciranega posojila za refinanciranje obstoječih finančnih obveznosti  Save, predkupno pravico do zastavljenih lastniških vrednostnih papirjev in možnost poplačila ter smotrnost neposredne izvršljivosti kreditne pogodbe v smislu dopolnitev posameznih dejavnosti družbe. Sava je v obravnavanem obdobju sklenila le šest poslov z negativnim naložbenim saldom, vendar so bile izgube relativno majhne in jih je mogoče argumentirano pojasniti. Skupni pozitivni učinek vseh poslov iz resorja Naložbenih financ v zadnjih petih letih je več kot 97,5 milijona evrov, brez upoštevanja prodaje Merkurja pa 60,5 milijona evrov oziroma v povprečju 10,5 odstotka letno.«

Sklepi nadzornega sveta
Na 14. redni seji nadzornega sveta Save, d.d., in 8. seji revizijske komisije nadzornega sveta družbe dne 10. 6. 2010 so bili, kot smo objavili tudi v današnji javni objavi, sprejeti naslednji sklepi:

• Nadzorni svet in revizijska komisija sta se na skupni seji seznanila in obravnavala poročilo Notranje revizije o poslovanju Save, d.d., na področju finančnih naložb v obdobju 2005 do 2009 (Kranj,1. 6. 2010, št. I 04/2010), Poročilo KPMG o dejanskih ugotovitvah na podlagi opravljenih dogovorjenih postopkov v zvezi z izbranimi posli (Ljubljana, 2. junij 2010) in Pregled stanja dolgoročnih finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo s pregledom posamičnih transakcij v obdobju 2005 do 2009 (2. junij 2010), ki ga je pripravil kompetenčni center Strateške finance, Sava, d.d.
• Na ta način sta oba organa opravila ponovni pregled vseh poslov na področju finančnih naložb v obravnavanem obdobju.
• Nadzorni svet je ugotovil, da poročila zajemajo vse posle, ki jih navaja pismo KAD-a in SOD-a in so bili sklenjeni v zadnjih petih letih, ter da je uprava izdelala kakovostno analizo o splošnih, pravnih in ekonomskih učinkih teh poslov posamično in v celoti.
• Nadzorni svet se je seznanil z ugotovitvami v poročilih notranjega revizorja in KPMG ter ugotavlja, da so bile pri delu nadzornega sveta v obravnavanem obdobju upoštevane zakonske določbe in interni predpisi ter dobra praksa vodenja in upravljanja javnih delniških družb.
• Navedena poročila niso izpostavila neustreznosti pri delovanju uprave, ki bi zahtevale sprejem dodatnih ukrepov nadzornega sveta.
• Nadzorni svet se je seznanil z razpoložljivimi informacijami o poslovanju Merkur, d.d., in Merfin, d.o.o. Nadzorni svet je naložil upravi, da čim prej pripravi opis stanja, oceno tveganj in vse možne scenarije bodočih dogodkov v teh družbah s popisom ukrepov za zavarovanje naložbe in terjatev Save v teh poslih. Nadzorni svet Save, d.d., bo gradivo uprave obravnaval na svoji naslednji seji.

Miran Kalčič je poudaril, da je bilo leto 2009 za Savo, d.d., in za družbe Poslovne skupine Sava zaradi gospodarske krize izjemno zahtevno. V tem izrazito neugodnemu okolju so družbe Poslovne skupine Sava in vplive krize premostile z učinkovitim izvajanjem protikriznih aktivnosti ter razvojnih ukrepov.
Mednarodno gospodarsko okolje je ob nadaljevanju svetovne finančne krize in njenem prenosu v realni sektor močno vplivalo na poslovanje družb skupine. Upočasnjena globalna gospodarska rast, upad rasti izvoza in zasebne potrošnje, nihanje cen surovin, pritiski na prodajne cene, omejevanje investicijskih vlaganj ter oteženo zagotavljanje likvidnosti z zaostrovanjem posojilnih pogojev so že v letu 2009 in bodo tudi v letu 2010 vplivali na poslovanje družb Poslovne skupine Sava.

Kalčič je med drugim omenil, da je nadzorni svet v okviru trajnostnega razvoja pozornost namenjal tudi področju ravnanja s kadri. »Sava je eno redkih podjetij, ki ni odpuščala delavcev iz operativnih razlogov, in ki ni koristila bonusov po Zakonu o delnem povračilu nadomestila plače (ZDPNP) in Zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ).«

Miran Kalčič o statusu uprave Save, d.d.
Miran Kalčič je povedal, da je nadzorni svet Save ocenil tudi delo uprave Save, d.d., v letu 2009 ter ugotovil, da je uprava obvladovala težke gospodarske razmere in vplive krize premostila s pravočasnim in učinkovitim izvajanjem proti kriznih aktivnosti, z ukrepanjem v smeri razvoja ter s skrbjo za zaposlene ob uvajanju sprememb.
Predsednik nadzornega sveta Save, d.d., je med drugim izpostavil aktualni status Savine uprave in pojasnil, da je »nadzorni svet na svoji 11. seji v mesecu novembru sprejel sklep, da se sprejme predlog uprave za spremembo individualnih delovno pravnih pogodb o poslovodenju tako, da se delovno pravna pogodba po ZDR, ki je podlaga za delovno razmerje in opravljanje poslovodne funkcije, pretvori v civilno pravno pogodbo o delu z elementi mandatne pogodbe po splošnih pravilih civilnega prava oziroma po obligacijskem zakoniku – 619. do 648. člen ter 766. do 787. člen OZ. Taka odločitev je bila skladna s predpisi, saj ZGD ne določa pogoja, da je oseba, ki opravlja poslovodno funkcijo z družbo v delovnem razmerju, kot to velja za nekatere gospodarske entitete po posebnih predpisih, na primer banke, zavarovalnice, pokojninske družbe«.
Status posameznika in njegove osebne okoliščine, upoštevaje prepoved diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin iz 14. člena Ustave RS,  so  ustavno varovane osebne kategorije. To velja tudi za pravico do pokojnine, ki je kot ustavna  kategorija določena v prvem odstavku 50. člena ustave.  Pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja so po 5. členu  ZPIZ-1 neodtujljive, nezastarljive, neprenosljive nepodedljive osebne pravice, v katere ni možno posegati, razen v primerih, ki jih določa zakon. In to, četudi gre za tako imenovano delo ob upokojitvi in ne glede na to, ali gre za opravljanje poslovodne funkcije v statusu uživalca te pravice, ki se lahko pridobi le v primeru zakonsko določenih pogojev  
Poleg tega gre za oseben podatek, za katerega veljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov in interni pravilnik o varstvu osebnih podatkov.
Tovrsten status člana uprave ni pomemben podatek za različne javnosti, pomembno je le, kako pogodba o poslovodenju ureja upravljanje in vodenje družbe, pravice, obveznosti in odgovornosti članov uprave ter njihov mandat. Pomembno pa  je,  kako se le te uresničujejo v praksi, kar pa mora nadzorovati v okviru svojih pristojnosti nadzornega sveta.
Kalčič je ob tem poudaril, da se pravica do starostne pokojnine po določbi 156. člena ZPIZ-1  pridobi de lege z izpolnitvijo minimalnih pogojev za upokojitev po 36. členu ZPIZ, uveljavi pa z zahtevkom, ki ga vloži v skladu z 259. členom ZPIZ-1 zavarovanec.
Pogoj za pridobitev/uveljavitev pravice v smislu njenega uživanja pa je prenehanje obveznega zavarovanja, ki temelji na v konkretnem primeru na spremembi temelja, na podlagi katerega se opravlja poslovodna funkcija (prenehanje delovnega razmerja in vzpostavitev civilnopravnega razmerja znotraj teka mandata).
Če zavarovanec kumulativno izpolni navedene, zakonsko določene pogoje, in vloži zahtevek za uveljavitev pravice do starostne pokojnine, mu ZPIZ Slovenije z odločbo, izdano v upravnem postopku, prizna pravico in začne izplačevati starostno pokojnino.
Sklep nadzorni svet, ki je dolžan ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe, je temeljil ne samo na predpisih (ZGD, OZ) temveč vsebinsko tudi na dejstvu, da je treba kriznem obdobju zniževali stroške na vseh področji v vseh družbah Poslovne skupine Sava.
Ena izmed možnosti je bila znižanje plač upravi Save, d.d., in več kot 170 vodilnim delavcem Save, ki so se že za leto 2008 odpovedali variabilnemu del plače. Kot pravno zakonita in v okolju uresničljiva možnost so člani uprave predlagali spremembo temelja pogodbe, in sicer namesto sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na ZDR, sklenitev pogodbe o poslovodenju, ki ima civilnopravne temelje.  
Kalčič je omenil da so v tujini takšne vrste pogodb običajne, tudi v nemškem pravu, ki je bilo  osnova za veljavni ZGD. Strokovno je celo priporočljivo, da se pri pogodbenem urejanju opravljanja poslovodne funkcije izognemo delovno pravnim predpisom in delovnemu razmerju. Ne nazadnje je civilno pravna pogodbena ureditev opravljanja poslovodne funkcije in praksa lastna tudi številnim ureditvam v drugih državah EU in po svetu.
Civilno pravni predpisi ne določajo minimalnih pravic, kot jih določa ZDR za direktorje, ki so v delovnem razmerju. Edina prepoved je prepoved urejanja teh razmerij v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Zato je v takem razmerju direktor drugače varovan kot delavec v delovnem razmerju in to v obsegu, kot to določa civilnopravna pogodba. Pravice, obveznosti in odgovornosti po načelu avtonomije volje strank lahko stranki prosto urejata, kar pomeni, da prosto določita vsebino.
Veljavna pogodba o poslovodenju, ki jo imajo člani uprave, vsebuje enake obveznosti in odgovornosti in manj pravic, saj je očiščena delovno pravnih institutov, predvsem zaradi  znižanja stroškov glede regresa, odmora, dopusta, prostovoljnega dodatnega pokojninskega  zavarovanja  in  premij za nezgodno zavarovanje.   
Pri tem je Kalčič poudaril, da s sklenitvijo pogodbe o poslovodenju ni prišlo do prekinitve mandata uprave, ki traja do 17. 7. 2011. To je tudi razlog, da se javnosti ni eksplicitno sporočilo spremembe delovno pravnega statusa članov  Savine uprave, saj člani uprave opravljajo funkcijo neprekinjeno naprej.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju sklepa o spremembi zakonskega temelja za pogodbeno urejanje opravljanja poslovodne funkcije zavedal, da se članom uprave s spremembo pravnega temelja omogoči, da z vložitvijo zahtevka uveljavijo že pridobljeno pravico do starostne pokojnine.
Vprašanje opravljanja poslovodne funkcije osebe, ki za to prejema plačilo na podlagi civilnopravne pogodbe,  in  ki  tekom mandata uveljavi in uživa pravico do starostne pokojnine (status upokojenca), je bilo pred sklepanjem na kadrovski komisiji in na nadzornem svetu  preverjeno. Takšna  odločitev je bila preverjena  tudi na resornem ministrstvu, pristojnem za delo, ki je dalo pozitivno mnenje.
»Na tej podlagi torej obstoja utemeljeno stališče, da kljub visokemu standardu korporatvnega komuniciranja, ki velja v Savi, osebne okoliščine v zvezi z možnostjo pridobitve in uveljavitve pravice do starostne pokojnine, ki v ničemer ne vpliva na obveznosti in odgovornosti pri  opravljanju poslovodne funkcije in potek mandata po pogodbi o poslovodenju, ne predstavlja tako imenovane interne informacije po ZTFI, ki bi imela vpliv na cene takšnih ali drugačnih finančnih instrumentov,« je povedal Kalčič.

Ostali sklepi
Skupščina je potrdila tudi predlog, da se za revizorja računovodskih izkazov družbe Sava, d.d., in Poslovne skupine Sava za leto 2010 imenuje KPMG Slovenija d.o.o., Železna cesta 8a, Ljubljana. Sklep je bil soglasno sprejet (1.681.808 delnic).
Skupščina je sprejela sklep uprave in nadzornega sveta o variabilnem delu plačila članom nadzornega sveta in sicer, da se v breme poslovnih stroškov izplača variabilni del plačila v skupnem bruto bruto znesku 50.880 evrov kar naj se izplača tako, da vsak član nadzornega sveta  prejme petkratnik njegove bruto mesečne nagrade iz naslova članstva v nadzornem svetu družbe. Za je glasovalo 990.170 glasov oziroma 58,86 odstotka.
Skupščina po nasprotnem predlogu KAD in SOD, kateremu Savina uprava ni nasprotovala,  ni sprejela sklepa, da se za udeležbo na seji nadzornega sveta družbe se višina sejnine za predsednika nadzornega sveta določi v višini 429,00 evrov bruto, za člana pa v višini 330,00 evrov bruto. Proti je glasovalo 55 odstotkov oziroma 925.187 glasov.
Skupščina pa je soglašala z drugim nasprotnim predlogom KAD in SOD, ki zadevajo ustrezne spremembe in dopolnitve statuta družbe. Za je glasovalo 1.468.205 glasov oziroma 87,28 odstotka.

Napovedanih izpodbojnih tožb na skupščini ni bilo.

Sava, d.d.
Korporativno komuniciranje